Parkinson (ova) bolezen

Prepoznavanje Parkinsonove bolezni

Parkinsonova bolezen je nevrološka motnja in predstavlja drugi najpogostejši vzrok demence oziroma sindroma demence. Kar polovica bolnikov z napredovalim stanjem te bolezni ima demenco, za katero so značilne motnje spomina, mišljenja, vedenja in vsakodnevnega funkcioniranja.

Kaj pravzaprav je parkinsonova bolezen?

Druga najpogostejša nevro-degenerativna bolezen možganov (takoj za alzheimerjevo boleznijo) je napredujoče obolenje možganov; povzroči propadanje tistih živčnih celic v možganskem deblu, ki proizvajajo živčni prenašalec dopamin. 

Tako povzročeno pomanjkanje dopamina pri obolelem vpliva na težave pri gibanju in na spremembo v delovanju različnih funkcij možganov. Simptomi bolezni so sprva slabo prepoznavni, saj se bolezenski znaki, motorični in nemotorični, pokažejo šele počasi, postopno. 

Motorični znaki:
  • tremor (na primer izrazito tresenje ene roke v mirujočem položaju)

  • upočasnjenost gibov (bradikineza), okorelost

  • otrdelost mišic

  • motnje ravnotežja (nestabilnost, padci, izguba zavesti)

  • zastajanje noge med hojo, spotikanje

Nemotorični znaki:
  • depresija

  • zaprtje

  • motnja spanja REM (nemiren spanec, moraste sanje)

  • utrujenost

  • apatija

  • izguba voha

  • težave s spominom in s koncentracijo

Danes medicina tem bolnikom lahko dobro pomaga – zlasti v primerih, ko je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, da je s celostnim, multidisciplinarnim zdravljenjem mogoče upočasniti napredovanje bolezni. Nobeno od zdravil ne vpliva na dogajanje v možganih, nadomeščajo pa izgubo dopamina. 

V napredovali fazi bolezni je treba odmerke zdravil povečati, kar pri prenekaterem obolelem sproži nastanek zelo motečih neželenih učinkov. V takih primerih se zdravnik pogosto odloči za uvedbo novejšega dopaminergičnega zdravljenja, s katerim se zdravilo s pomočjo črpalk enakomerno vnaša v telo – z apomorfinsko podkožno infuzijo ali z infuzijo v tanko črevo. Nekaterim pacientom pomagajo z nevrokirurškim posegom (zdravljenje z globoko možgansko stimulacijo).

Še vedno pa ni na voljo preiskave, ki bi nedvoumno potrdila parkinsonovo bolezen – diagnozo postavi specialist nevrologije, na podlagi kliničnega nevrološkega pregleda in anamneze oziroma poglobljenega pogovora z obolelim.

Večje tveganje za pojav te bolezni imajo ljudje, ki živijo na podeželju, pijejo vodo iz vodnjakov in so bolj izpostavljeni pesticidom, pa tudi posamezniki, ki, na primer, uživajo manj sadja in zelenjave. Bolezen je le v desetih do 15 odstotkih dedno pogojena. 

Po eni od najtehtnejših hipotez je nastanek parkinsonove bolezni pogojen s petimi skupinami vzrokov:

  • staranje
  • genetski dejavniki
  • avtoimunske motnje
  • okoljski dejavniki (okužbe, toksini …)
  • kombinacija več različnih mehanizmov