Nespečnost

Nespečnost

Spanje je zelo pomemben del našega življenja. Kakovosten spanec ugodno vpliva na naše duševno, telesno in čustveno zdravje. Spanje je več kot le počitek organizma, saj se med spanjem odvijajo številni procesi, pomembni za deljenje celic, rast organizma, odstranjevanje škodljivih snovi iz telesa, uravnavanje krvnega tlaka, razpoloženje, spomin …

V povprečju potrebuje odrasel človek od 7 do 8 ur spanja dnevno. Bolj kot sama količina pa je pomembna kakovost spanja. Merilo za dobro spanje je, da človek lahko čez dan normalno funkcionira. Zaradi dnevnega nihanja hormonov v telesu je kvalitetnejše spanje pred polnočjo.

Posledice nespečnosti

Kratkoročne posledice motenj spanja (tj. pomanjkanje ali slaba kakovost spanja) so pomanjkanje energije, zmanjšana pozornost, oslabljen spomin ter slabša delovna učinkovitost in odzivnost, tudi v prometu.

Dolgotrajno pomanjkanje spanja pa je povezano z:

  • debelostjo,
  • sladkorno boleznijo,
  • zmanjšano imunsko odpornostjo in z
  • nekaterimi vrstami raka.
 
Nespečnost in z njo povezane bolezni

O nespečnosti govorimo, ko ima človek občutek nenaspanosti. Lahko se kaže kot zgodnje prebujanje, pogosto prebujanje ali pa težave z uspavanjem. Nespečnost je lahko samostojna motnja, lahko pa se za njo skriva duševna ali telesna bolezen.

Kronična nespečnost je najpogostejša motnja spanja, ki se najpogosteje pojavlja po 65. letu. Če ljudje s to motnjo čez dan zaradi zaspanosti nimajo težav, njihova nočna nespečnost ni tako pomembna.

Duševne motnje, kot sta depresija in anksiozna motnja, se med drugim lahko kažejo tudi z nespečnostjo. Za bolnike z depresijo je značilno zgodnje jutranje prebujanje, medtem ko imajo bolniki z anksiozno motnjo večkrat težave z uspavanjem.

Nekatere telesne bolezni prav tako lahko povzročajo nespečnost, npr. bolečine, sindrom nemirnih nog, smrčanje, motnje dihanja med spanjem, moteno delovanje ščitnice … Nespečnost je lahko tudi posledica jemanje določenih zdravil (npr. dolgotrajno jemanje uspaval paradoksalno lahko povzroča nespečnost) ali izmenskega dela.

Zdravljenje nespečnosti

Pri zdravljenju nespečnosti priporočamo upoštevanje navodil glede higiene spanja. Če nespečnost kljub temu vztraja, začnemo razmišljati o zdravljenju z zdravili, ki pa žal niso idealna. Pri nespečnosti so uspešni tudi ukrepi kognitivno-vedenjske psihoterapije.

Na trgu je veliko pripravkov za zdravljenje nespečnosti brez recepta. Večinoma so rastlinskega izvora. Načeloma se proti nespečnosti uporabljajo enake zdravilne rastline kot za lajšanje duševnega stresa. Zdravila rastlinskega izvora delujejo postopoma, tako da z njimi dosežemo optimalni učinek šele po dveh tednih. Zdravilne rastline, ki pomagajo pri nespečnosti, so baldrijan, melisa, hmelj, pasijonka in sivka.

Glede na posledice, ki jih imajo motnje spanja na kakovost življenja posameznika in tudi na njegovo zdravje, svetujemo, da se, če motnje vztrajajo kljub upoštevanju pravil higiene spanja, o tem pogovorite s svojim zdravnikom.